Podružnična cerkev sv. Marije in sv. Maksimilijana Kolbeja ob vznožju Janževskega vrha je bila zgrajena v letu 1977-1978, posvečena pa 25. junija 1978. Posvetil jo je škof dr. Vekoslav Grmič. Cerkev je zgrajena v slogu brunarice, zasnoval pa jo je domačin dr. Janez Reflak. Iz sredine strehe (ki je bila obnovljena leta 2008) se dviga majhen lesen zvonik. Daritveni oltar je lesen. Za oltarjem visi lesen križ s korpusom. Na desni strani je je lesen tabernakelj z večno lučko. Ob tabernaklju je na podstavku kip Marije Brezmadežne. Na  levi strani pa je oljnata slika sv. Maksimiljijana Kolbeje, delo ptujskega slikarja Albina Lugariča.

(Vir: Župnijska kronika)

SV. MAKSIMILIJAN KOLBE

Rajmund Kolbe se je rodil 7. januarja 1894 na Poljskem. Ker sta bila starša revna, sta dečka, ki je bil zelo bister, sama učila brati in pisati. Po deškem semenišču je stopil v minoritski red in kot novinec dobil ime Maksimilijan. Bolezen ga je pripeljala do tega, da je postal mistik križa. Bil je pobudnik ustanovitve "Križarstva Brezmadežne". Njegov cilj je bil, da bi z Marijino pomočjo osvojil vse dežele in narode sveta, da bi kljub bolezni deloval dejavno in misijonsko. Njegovo zdravje se je izboljšalo. V mašnika je bil posvečen leta 1919. Na Poljskem je izdajal časopis "Vitez Brezmadežne". Odpotoval je na Japonsko, v Indijo, na Malavi, kjer je postavil nove misijonske postaje. Ko se je pričela druga svetovna vojna se je vrnil domov na Poljsko. Tako kot še nekaj drugih očetov iz samostana so tudi Maksimilijana odpeljali v Auschwitz, ki je bil za sto tisoče zadnja postaja njihovega zemeljskega življenja. Tudi tukaj se je zgodil čudež, da je kruti gestapovec sprejel njega v nadomestilo za očeta z osmimi otroki. Iz "katakomb" rjovenja se je zaslišala molitev, Potem tišina. Umiranje. Koščeno roko je stegnil, da so edinemu pri zavesti vbrizgali smrtonosni strup. Marijin vitez Maksimilijan Kolbe je bil žrtev nacionalističnega preganjanja in je dal svoje življenje za vero. S svojo prostovoljno žrtvijo z življenjem je bil podoben Jezusu na križu, dejanje ga je povzdignilo iz mnogih drugih, še bolj, kakor njegovo delo in življenje.

17. oktobra 1971 so ga v Rimu razglasili za blaženega. Leta 1982 pa ga je papež Janez Pavel II. razglasil za svetnika.

(Vir: Leto svetnikov in MInute tihote)