Ribnica

 

 

 

1. Po prvi svetovni vojni je svet razrvan, materialno ohromljen, moralno pohabljen, na pohodu so trije novi totalitarizmi, z zahoda fašizem, s severa nacizem, z vzhoda komunizem. Posledice so nam dobro znane, posebej slednjega, ki nas je s svojimi lažmi in nasiljem tepel pol stoletja in se še danes ne more znebiti teh navad.

2. V tako okolje je papež Pij XI. postavil praznik Kristusa Kralja, v svet, ki je sit nasilja in ubijanja in laži in izkoriščanja – v svet, ki bi rad živel znosno, prijazno, človečno. V tako okolje je postavil praznik Kristusa Kralja, ki je že v preroških napovedih označen kot knez miru, ki je na križu premagal najhujše zlo, greh in smrt, ki človeku zagotavlja največjo možno dobrino, življenje v izobilju, življenje, ki ne pozna bolečine, ne smrti, ne konca.

– s priljubljeno prispodobo o pastirju in čredi po preroku Bog dopoveduje, da njegovo kraljestvo ni tiranija, ampak pozorna skrb za vse ljudi: skrbel bom za svoje ovce, rešil jih iz krajev, kamor so se razkropile temnega dne;

– po apostolovih besedah Kristus mora kraljevati, dokler iz stvarstva ne odstrani slehernega zla – zadnje zlo je smrt – to je njegovo poslanstvo;

– potem vabilo poslednjega dne tistim, ki v življenju niso bili gluhi za njegove besede: pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, prejmite kraljestvo.

3. Kateri so tisti, ki bodo deležni Gospodovega kraljestva? Gospod sam pravi:

– blagor ubogim, ki ne hlepe bo bogastvu, njihovo je nebeško kraljestvo, ki razen materialnih dobrin vidijo in upoštevajo še daljnosežnejše vrednote;

– ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, ki mi pravi Gospod, Gospod, ampak kdor spolnjuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih: živeti, kot nas uči Gospod!

4. Kakšen je ta Kralj, ki je danes pred nami in nas vabi v svoje kraljestvo?

– ob njegovem prihodu: slava v višnjih Bogu in na zemlji mir, v ljudeh blaga volja;

– že v stari zavezi se k njemu obrača molitev: ti Gospod si usmiljen in milostljiv Bog, potrpežljiv ter poln dobrote in zvestobe;

– starozavezna pesem o njem: pravičnost in pravica sta temelj tvojega prestola, pred teboj gresta dobrota in zvestoba;

Prav to, pravičnost in pravica, dobrota in zvestoba, ljubezen in mir so tiste razsežnosti Gospodovega kraljestva, zaradi katerega nam je privlačno, si ga želimo izprositi. Kako čudovito so to naredili naši daljni predniki. Ko niti še niso poznali izraza kraljestvo, so namesto tega pojma v svojem prevodu Gospodove molitve  prosili: pridi bogastvu tvoje. Mar ni to prav neponovljivo lepo povzeta prošnja: pridi k nam bogastvo božje pravičnosti, bogastvo božje dobrote, bogastvo božjega usmiljenja. Da bi mi sami postali bogati v vsem tem!

 

 

 

Br. Metod Benedik: Gospodov dan z besedo