Cerkev sv. Janeza na Janževskem vrhu je bila postavljena v 16. stoletju. Dolga je 20 metrov, široka 7, 5 metra in visoka 5 metrov. Od župnijske cerkve je oddaljena 8 kilometrov. Streha je pokrita s šintli, zvonik je lesen na sredi ladje. Tudi strop je lesen, kasete pa so premazane s sivo barvo. Tla so kamnita, stene poslikane.  Gre za primer poznogotske arhitekture z opremo iz 17. stoletja. Glavni oltar cerkve je v baročnem slogu s kipom, ki upodablja, kako rablji sekajo glavo Janezu Krstniku. Ob levi strani oltarja je kip sv. Roka, na desni pa Marija z Jezusom in Elizabeta. Kipi so leseni. Na desnem stranskem oltarju je slika sv. Roka. Na levem stranskem oltarju pa slika sv. Marije Magdalene. Na severozahodno stran je pritrjen še en oltar s kipom Pieta - Marija z mrtvim Jezusom.

(Vir: Župnijska kronika župnije Ribnica na Pohorju)

Sv. Janez goduje 29. avgusta. Lepa nedelja je nedeljo po svetnikovem godu.

MUČENIŠTVO SV. JANEZA KRSTNIKA

Zadnjega preroka Stare zaveze Janeza Krstnika slavi Cerkev dvakrat - njegovo rojstvo in njegovo mučeniško smrt. 29. avgusta se spominjamo Janezovega drugega rojstva, rojstva za nebesa. Janez Krstnik je bil zadnji v vrsti in hkrati največji prerok Stare zaveze, prerok Najvišjega, ki mu je pripravljal pot, naznanjevalec nove dobe v zgodovini človeštva. Sveti Luka pripoveduje, da se je sv. Janez rodil v zadnjih letih vladanja kralja Heroda Velikega, morda pol leta pred Jezusovim rojstvom, v kraju Ain Karim kakšnih 7 km jugozahodno od Jeruzalema. Rodil se je očetu Zahariju in materi Elizabeti.

(Vir: Leto svetnikov)

Pri Janezu nas preseneča njegova možatost, premočrtnost, predanost poslanstvu. Neustrašen je šel svojo pot, ne glede na javno mnenje, na sodbe politikov, pa tudi na hvalo ljudi. Jasno je vedel za svojo nalogo in jo tudi izpolnil. Prav ta neuklonljivost ga je pripeljala v ječo. V njej je prebil skoraj 2 leti. Herod Antipa, sin Heroda, ki je pomoril betlehemske dečke, se ga je bal in ga obenem preziral. Ko je v svojem letnem dvorcu praznoval svoj rojstni dan, je povabil odličnike na gostijo. Ni jih motilo, da je živel z ženo svojega polbrata, Herodiado. Za slavnost je porabil celo njeno hčerko Salomo, ki je s svojim plesom in dekliškimi čari osvojila vse goste. Bila je pozornost večera. Herodiada ni prebolela Janezovega očitka Herodu, ki mu je dejal: "Ni ti je dovoljeno imeti!" Janez je bil neomajno zvest svoji preroški službi. Da bi za vedno umolknil, si je ta večer zamislila načrt. Morda malo vinjeni in od Salome očarani Herod ji je brezglavo obljubil, karkoli bo prosila - "do polovice kraljestva". Vskočila je Herodiada, izrabila dekletce - in na pladnju so prinesli odsekano glavo Janeza Krstnika.

(Vir: MINUTE TIHOTE)