Prva cerkev sv. Lenarta v Ribnici na Pohorju (694 m. nm.v.) je bila zgrajena v 16. stoletju. Imela je lesen strop, ki so ga leta 1700 nadomestili z obokom. Le ta je leta 1750 pogorela. Po požaru so jo obnovili in barokizirali ter ji leta 1758 dozidali še zvonik. Današnja stavba je dolga 24 metrov, široka 5,5 metra, zvonik pa je visok 7 metrov. Streha je pokrita s "šintli". Tla v cerkvi so kamnita, stene so ometane in poslikane, okna so prvotno gotska. Oprema cerkve je baročna, iz leta 1775, delo J. Hozingerja in G. Maričnika. Cerkev nima stranskih kapel. Na glavnem oltarju je kip sv. Lenarta, ki drži v rokah razklenjene verige, ob strani sta dva majhna kipa, ob vznožju kipa je manjši kip Matere z leseno skodelico v rokah, prvotno naj bi imela v rokah dojenčka, nekoliko nižje sta dva lesena kipa redovnikov. Na vrhu je oltar zaključen s kipom Marije v nebesih, na desni strani je kip sv. Kazimirja, na levi strani pa kip sv. Janeza Krstnika. V prezbiteriju na desni strani je kip sv. Jerneja.  Nad vhodom v zakristijo je na poseben način izdelana slika in novomašni šopek iz leta 1907 (delo Jožefe Pivec). Ladja je v notranjosti ločena od prezbiterija z zidom.

Desni stranski oltar ima sliko sv. Miklavža. Na sredini oltarja je kip Marije Brezmadežne.

Na levem stranskem oltarju je slika sv. Janeza Evangelista, ki piše skrivnostno razodetje v pregnanstvu, na sredini oltarja pa je kip Srca Jezusovga.

(Vir: Župnijska kronika župnije Ribnica na Pohorju)

Sv. Lenart goduje 6. novembra. Lepa nedelja pa se obhaja v nedeljo pred ali po godu.

SV. LENART

Sv. Lenart se je rodil v 5. stoletju v Franciji. Bil je sin  bogate plemiške družine in je zgodaj dobil viteško vzgojo na dvoru kralja Klodovika I., kjer se je povzpel do uglednega kraljevega svetovalca. Pogosti gost Klodovikovega dvora pa je bil tudi Reimsski škof, ki je Lenarta vpeljal v krščanstvo. Tako se je Lenart dal krstiti in se odpovedal vsemu ugodju, ki ga je nudilo plemiško življenje. Po študiju je bil posvečen v duhovnika. Postal  je znan kot prepričljiv govorec, močan odmev pa so imela tudi njegova čudežna ozdravljena. Posvečen je bil v škofa, a ni želel zasesti  škofovskega mesta, zato se je umaknil v samostan, od tam pa v samoto, divjino, kjer je lahko živel v skrajni spokornosti in premišljevanju.

Mnogi ljudje so pri njem iskali nasvet in duševne pomoči. Največje zadovoljstvo mu je bilo, če je lahko spreobrnil kakšnega zakrknjenega kaznjenca. Za mnoge jetnike je posredoval pri kralju, da so bili izpuščeni in jim pomagal najti zaposlitev. Zato ga pogosto upodabljajo z razklenjenimi verigami. Častijo ga tudi kot zavetnika živine, zlasti konj, kot priprošnjika v vseh kmečkih zadevah in priprošnjika v sili. Mnogo cerkva je sezidanih z namenom zaobljube, še posebej v 15. stoletju. Postaviti so jih dali možje, ki so se srečno rešili turškega ujetništva.

Sv. Lenarta običajno upodabljajo v črnem meniškem oblačilu z opatskimi atributi - palico. Poleg tega ima pri sebi še druge atribute: knjigo, verige, klado za noge, vole in konje. Večkrat ga slike prikazujejo, kako rešuje jetnike.

Umrl je leta 559 pri Limogesu v Franciji.

(Vir Leto svetnikov)