Ribnica

 

 

 

V ponedeljek, 30. marca 2020, bo skupna molitev rožnega venca prek Radia Ognjišče ob 21. uri.

Po zgledu portugalskih in španskih škofov, ki so 25. marca letos v Fatimi obnovili posvetitev svojih dežel Jezusovemu in Marijinemu Srcu in so se jim pridružile številne druge škofovske konference, so se tudi slovenski ordinariji na predlog Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu odločili slediti tej pobudi. To se bo zgodilo v ponedeljek, 30. marca 2020, po skupni molitvi rožnega venca prek Radia Ognjišče ob 21. uri po predsedniku Slovenske škofovske konference msgr. Stanislavu Zoretu.

Neposredni prenos bo potekal na Radiu Ognjišče in na uradnem Facebook profilu nadškofa Zoreta.

Župnike vabimo, da zvonijo ob 21. uri. Verniki, ki imajo doma Marijin kip, lahko pred njim prižgejo svečo.

Ta bolezen ni za smrt, ampak da se razodenejo velika Božja dela (Jn 11,4)

Kot smo se v petek, 27. marca, molitveno združili s papežem Frančiškom, smo prisrčno povabljeni, da to storimo tudi v ponedeljek. Kot je pri težkem delu pomembno združiti telesne ali razumske moči, je v težkih časih nadvse primerno, da združujemo tudi duhovne moči.

Poseben pomen ima sočasna molitev, saj je Jezus sam razložil, da kjer sta dva ali so trije zbrani v njegovem imenu, je on sam sredi med njimi (Mt 18,20).

In naš čas še kako kliče po Gospodu v naši sredi. Mnogi zdravniki in drugo zdravstveno osebje, politiki in drugi v pandemiji izpostavljeni, še bolj pa tisti prizadeti z boleznijo covid-19 se oglašajo in prosijo za duhovno pomoč. Seveda po potrebi in koordinirano tudi vsakovrstno drugo. Ob Lazarjevi smrti je Jezus rekel, da njegova bolezen ni za smrt, ampak da se razodenejo velika Božja dela (Jn 11,4). Naj Jezusa zaslišimo tudi v trenutni veliki stiski na svetu, da »ta bolezen ni za smrt«.

Sočasna molitev ima posebno vrednost

Za uresničitev te besede spodbujam in vabim, da se v ponedeljek zvečer spet povežemo v verigo molitve rožnega venca in obnovitve posvetitve najsvetejšima Srcema. Sočasnost molitve ima posebno vrednost – ne za Boga, ampak za nas, telesno-duhovna bitja, časovno-večnostna bitja. Kajti človekova molitev je telesno-duhovna resničnost, ki lahko zaradi svoje duhovne resničnosti preseže prostorsko omejenost telesa in vpliva na molivce, ki sicer niso telesno med seboj povezani. Zato povabljeni v molitveno občestvo s slovenskimi ordinariji, ki se jim bomo z veseljem pridružili tudi drugi škofje in seveda verniki v kar največjem številu. Vsak lahko kaj stori, da bo ta vez še močnejša, če po svojih e-omrežjih povabite prijatelje k temu deju vere in ljubezni za ustavitev pandemije.

Izročitev in posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu (osebi Marije) je najodličnejša oblika češčenja Božje Matere, saj s tem na duhovni način vstopimo v njeno Srce, ki postane naš dom. Če v soglasju s to izročitvijo tudi živimo, omogočamo Bogu, da v nas in po nas v svetu – tudi sredi pandemije novega koronavirusa – deluje še močneje.

Treba je tudi živeti v soglasju s posvetitvijo

Izročitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu je popolna in nepreklicna podaritev sebe naši duhovni Materi in po njej Jezusu Kristusu. Njej se izročimo ne le v varstvo, ampak v »last«, da svobodno razpolaga z nami. Seveda pa ni dovolj, če posvetilno molitev samo zmolimo. Treba je v soglasju z njo tudi živeti. Izročitev globoko posega v naše življenje in nas vodi na pot spreobrnjenja in novega življenja. Ob Mariji mi prihaja na misel Pavel s svojim »trnom v mesu« in prečiščenim pogledom nanj (2 Kor 12,2–10). Posvetitev nam želi pomagati tako gledati na dogajanje, ki ga doživljamo (mi še v mili obliki; v Italiji, Španiji … je stiska še veliko večja).

Kot za Pavla je tudi za nas normalno, da prosimo, naj Bog »odvzame« od nas ta »trn«. Ni krivil Gospoda za svoje stanje, prosil ga je za pomoč. A ko ni bil tako uslišan, kot si je sam želel in si predstavljal, ni prešel v očitanje Bogu, ampak je prešel v kontemplacijo situacije. Aktiviral je v sebi svojega »novega človeka«, prerojenega v Kristusu, in želel pogledati z Božje strani. Želel je prodreti za pojavnost, ki jo je doživljal, in spoznati globljo resnico o sebi in svetu. Ugotovil je, da ga trpljenje, ki mu ga zadaja »satanov sel« (ne Bog), rešuje, da Božjih milostnih darov, ki jih je bil deležen, ne bi pričel pripisovati sebi, da se ne bi prevzel, kajti takrat bi mu Božji darovi postali poguba. V svojem trpljenju se je učil ponižnosti, ki se, po papežu Frančišku, ne more razviti brez ponižanj!

Tempo je le privid

Naj nam bo trenutna situacija najprej lekcija o ponižnosti: nisem niti nismo vsemogočni; nista denar in kapital sveta vladarja – čeprav smo to spravili celo v pregovor in počasi začeli verjeti; sedaj, ko se je vse skoraj ustavilo, umirilo – bom(o) dojel(i), da je »tempo« (ko nimamo časa za najpomembnejše stvari) le privid; da je proizvajanje več, kot nujno potrebujemo za skromno življenje, poguba za nas in naravo; da imamo materialne in druge darove zato, da jih porazdelimo med seboj po resničnih potrebah; da je vsakršen užitek nagrada narave za trdo delo, ne za uživanje kar tako …

Posvetitev se bo po Mariji usmerila k Bogu

Naša obnovitev posvetitve se ne bo ustavila pri Mariji, ampak se bo po njej usmerila k Bogu. Marija je Bogu najbližja. Če se izročimo njej, najhitreje in z največjo gotovostjo dosežemo Boga. Po Mariji k Jezusu! Ker je Devica Marija polna Svetega Duha, On po izročitvi Mariji v obilnejši meri deluje tudi v nas in nas posvečuje. To pa pomeni, da nas kot Pavla pošilja pripravljene v »prve vrste«: v našem času seveda epidemije – vsakega na njegov način.

Zato naj obnovitev posvetitve vključuje:

  • poglobitev žive osebne vere v Jezusa, v njegovo resnično navzočnost v sveti Evharistiji;
  • obnovitev cerkvenostne razsežnosti našega življenja (občutek za župnijsko občestvo, za povezanost s papežem in škofom ter ne nazadnje z vsemi, ki potrebujejo molitveno ali kakršnokoli drugo pomoč);
  • posebno molitev za »uboge grešnike«, ki sami ne znajo ali nočejo moliti;
  • prečiščenje občutka za greh in grešnost, ki v veliki meri izginja iz zavedanja, kar povzroča »zapacanje« medsebojnih odnosov in odnosov do vsega stvarstva; in kot je pretekli petek rekel papež Frančišek, povzroča »bolni svet«, v katerem ne moremo ostati zdravi;
  • obnovitev redne in poglobljene molitve, kar je učinkovit odgovor ne le na krizo molitve, ki izginja iz družin in osebnega življenja mnogih, ampak na vse krize, tudi na trenutno pandemijo;
  • uresničevanje telesnih in duhovnih del usmiljenja, ki nujno izhajajo iz pristne posvetitve in so »protistrup« proti individualizmu in potrošnemu načinu življenja, ki vodi do (ne)kulture odmetavanja (odpadkov) (papež Frančišek).

Povabljeni v ponedeljek zvečer v vseslovensko molitveno navezo z obnovitvijo posvetitve, ki jo je Marija v Fatimi leta 1917 tako priporočala in bi po njenem zagotovilu lahko preprečila katastrofo druge svetovne vojne. Zaupajmo, da če tokrat ne bomo zamudili, lahko Marija uresniči svojo obljubo tudi v krizi pandemije novega koronavirusa.

Avtor: msgr.  Marjan Turnšek

 

Posvetilna molitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu

Srce Jezusovo, zdravilo duš, ljubljeni Sin in obličje Očetovega usmiljenja,
Cerkev, romarica na zemlji v Sloveniji, v narodu, ki je tvoj, se ozira v tvojo odprto stran, izvir odrešenja, in te prosi:
- V tej posebni uri bolečine, pomagaj svoji Cerkvi: navdihuj voditelje narodov, poslušaj uboge in žalostne, dvigni ponižne in stiskane, ozdravi bolne in grešnike, podpri potrte in stiskane, osvobodi jetnike in nas reši pandemije, ki nas prizadeva. 

Srce Jezusovo, zdravilo duš, povzdignjeno na križ, ki so se te v dvorani zadnje večerje dotikali prsti učencev,
Cerkev romarica na zemlji, v Sloveniji, v narodu, ki je tvoj, te zre kot podobo Očeta, ki objema človeštvo – s tem objemom, ki si ga želimo dati drug drugemu v duhu ljubezni, kot si naročil med umivanjem nog – te prosi:
- V tej posebni uri bolečine, podpiraj otroke, ostarele in najbolj ranljive, opogumljaj zdravnike, medicinske sestre, zdravstvene delavce in skrbne prostovoljce, poveži družine in okrepi med nami državljansko zavest ter solidarnost; bodi luč umirajočim, umrle sprejmi v svoje kraljestvo, odženi od nas vse zlo in reši nas pandemije, ki nas prizadeva.

Srce Jezusovo, zdravnik duš in Sin Svete Device Marije,
po Srcu tvoje Matere, ki se mu izroča Cerkev, romarica na svetu, v Sloveniji, v narodu, ki je tvoj že stoletja, in prav tako v toliko drugih deželah, sprejmi posvetitev Cerkve tvojemu Svetemu Srcu. Cerkev se izroča skrbi Brezmadežnega Srca Marijinega, oblikovanega v svetlobi tvoje velike noči in je bilo v Fatimi razodeto trem pastirčkom kot zavetje in pot, ki vodi v tvoje Srce. Naj bo Devica Marija, sveta Fatimska Gospa rožnega venca, zdravje bolnikov in pribežališče tvojih učencev, prerojenih iz tvoje ljubezni na križu. Naj Brezmadežno Srce Marijino, v katerega zaupamo, prosi z nami:
- V tej posebni uri bolečine sprejmi tiste, ki obupujejo, daj novo življenje tistim, ki se tebi posvetijo in s tem prenavljajo stvarstvo in človeštvo. Amen.