Večina izmed nas je molila, ko smo bili otroci. Navajeni smo bili popolnoma zaupati svojim staršem, zato smo lahko enako zaupali Bogu. Zaupanje, kakršno premore otrok, je korenina vsake molitve. Nekoč so učenci hoteli preprečiti staršem, da bi k Jezusu prinašali svoje otroke. Rekel jim je:
Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in jim ne branite, kajti takšnim je namenjeno Božje kraljestvo. Resnično vam povem: Kdor Božjega kraljestva ne sprejme kot otrok, nikakor ne pride vanj. (Marko 10,14-15)
Nova zaveza pravi, da moramo v svojem razumevanju Boga odraščati, toda zaupanja, kakršno imajo otroci, nikoli ne bi smeli izgubiti. To ne pomeni, da je molitev neka otročja dejavnost, ki jo lahko opustimo, ko odrastemo, kar mnogi tudi naredijo. To pomeni, da imajo otroci nekaj, kar izgubimo, ko postanemo starejši. Moramo si ponovno pridobiti sposobnost, popolnoma zaupati Bogu.

(Vir: net)